»Pogrešala bom tvoje blagozvočne tone. Kakšno srečo sem imela, da sem lahko šla na tako potovanje s teboj. Na sedežu v prvi vrsti. Bil si tako duhovit in poosebljenje tihe vode, ki globoko dere.«

»Jadranje je kot učenje, morje te spušča vase in je kot val, ki se preliva v tebi, ko ga začne sprejemati, potem zaživiš.«

»Pacienti, ki so vključeni v to terapijo, ti postavijo zrcalo, da vidiš, kdo si, kaj je dobrega v tebi, kaj je slabega.«

»Težko je gledati te ljudi, ki niso vedeli, kaj jih lahko čaka. Dokler te ne doleti, se ne zavedaš, kakšna bolezen je in kakšno je stanje v bolnišnicah.«

»Nisi zares v L. A.-ju, dokler se ti ne poskuša v zaodrju vsiliti Jared Leto ... v kiltu ... in v kučmi.«

»Zakaj sem morala njej delati te usluge? Imam v spominu, da so mi rokice smrdele.«

»Toda kaj bi on brez vsega tega, brez vseprežemajoče bolečine? V njej so skriti spomini na očeta, mamo, Elijo. Ta bolečina je on sam, brez te bolečine on, Albert Weiss, ne obstaja. Niti vsi njegovi najdražji.«

»Super je bilo, ker si prišel v ta dom in so te sprejeli, kot da si že eden izmed njih, potem si pa šel lažje po korakih naprej.«

»Super je bilo, ker si prišel v ta dom in so te sprejeli, kot da si že eden izmed njih, potem si pa šel lažje po korakih naprej.«